Pred več kot 2000 leti

Človek je v tisočletjih naseljevanja zasedel skoraj vsak kotiček zemlje, razen tretjine planeta - Tihega oceana. Pred približno 3500 leti, so hrabri raziskovalci jugovzhodne Azije zbrali pogum, zapustili svoje domove in v velikih kanujih odjadrali dlje od obzorja. Morje jih je pripeljalo do Francoske Polinezije, do Tahitija. Nastala je čudovita zgodba - zgodba o rastlini, ki blagoslavlja življenja tisočih ljudi po svetu.

Ko so prvi Polinezijci odšli v iskanje novih otokov, so s seboj ponesli dar bogov, za katerega so verjeli, da jim daje dolgo življenje in zdravje. Ta dar bogov so imenovali Noni. Bogata vulkanska zemlja, kombinacija sonca in dežja predstavljajo odlično podlago za rast Nonija. V njega so verovali iz generacije v generacijo in Noni je postal del Tahitijske kulture.

Nad nonijem naj bi bili tako več kot navdušeni avstralski aborigini, ki so surov sadež uživali skupaj s soljo, zaradi vere v pozitivne učinke, pa so v zdravilstvu uporabljali tudi cvetove, pečke, liste, lubje in korenine rastline. Nič drugače kot v Avstraliji ni bilo v Indiji, Polineziji, na Kitajskem, na Filipinih, Havajih, Fidžiju, Tahitiju ali kasneje tudi v Centralni Ameriki, kjer so ljudje spoštovali rastlino ter uživali njene plodove kot hrano ter zdravilo za številne bolezni. Z njo so zbijali vročino, premagovali lakoto, zmečkane plodove nonija pa zavijali v liste rastline Morinda citrifolia> ter z obkladki, ki so jih s tem dobili, zdravili oz. povijali rane, odrgnine, opekline in vnetja kože. V Centralni Ameriki je bil noni poznan in cenjen kot blažilec bolečine.

Že stoletja dolgo naj bi noni uporabljali tudi kot del indijske medicine imenovane Ayurveda.

Na Filipinih sadež uporabljajo za čiščenje prebavnega trakta, proti parazitom, v Maleziji proti prehladu, pri motnjah v menstruacijskem ciklu in bolečinah, pri sladkorni bolezni ter želodčnih težavah. Na Havajih uporabljajo noni v boju proti rakastim obolenjem, težavam pri dihanju ter pri opeklinah.

Leta 1769 je kapitan James Cook med svojo odpravo po Tihem oceanu odkril otočje Tahitija. V svojih zapiskih je kot prvi Evropejec omenil tudi rastlino, ki so jo domačini imenovali Noni. Kljub temu, da je bil Noni močno cenjen med prebivalci Tahitija, mu kapitan Cook zaradi neprijetnega vonja ni posvečal preveč pozornosti.

Prvi znani stik rastline noni z moderno civilizacijo se je zgodil med drugo svetovno vojno. Ameriška vojska je izdelala popis vseh užitnih rastlin na območju Tihega oceana. Analize ameriške vojske so uvrstile sadež noni kot varen za uporabo.

Prvo znanstveno odkritje

Leta 1955 je Ralph M. Heinicke doktoriral iz biokemije na univerzi v Minnesoti. Po tem dosežku je bila njegova prva želja pobegniti od hladnih zim v Minnesoti, zato je sprejel delo v podjetju Dole Pineapple na Havajih. Ob svojem raziskovanju ananasa (zelo cenjen v naravni medicini) je dr. Heinicke preizkušal encim bromelain. Pri tem je odkril tudi spojino kseronin, katerega telo nujno potrebuje, da lahko vsakih sto dni obnovi izbrane, posebne molekule v telesnih celicah.

Začel je raziskovati kaj so "predhodniki" te spojine. Ugotovil je, sta to prokseronin in prokseronaza. Bil je presenečen, ko je odkril, da ima Noni sadež 800 krat več prokseronina kot ananas. Z raziskovanjem Noni sadeža je nadaljeval. Rezultati so bili presenetljivi. Znanstveniki na Japonskem, Havajih, v Franciji, Mehiki in Ameriki so sadež proučili in prišli do enakih rezultatov.

Svetovna premiera

Dr. Heinicke je kseronin tudi patentiral in svoje raziskave zapisal v strokovnih knjigah. Vendar vse do leta 1995 to ostalo javnosti neznano. Takrat je strokovnjak za prehrano, John Wadsworth, na Tahitiju odkril velike količine noni dreves, ki so rasle v divjini. Skupaj s partnerji je ustanovil podjetje, ki je patentiralo pridelavo soka iz pireja sadeža v steklenico in ga kot prvo podjetje v svetu ponudilo širši javnosti. To podjetje je še danes vodilno v svetovnem merilu, saj proda preko 80% vsega soka.

Temu sledijo tudi ostala podjetja in rast prodaja noni soka je rasla vse do danes in še raste. Poleg soka so danes v prodaji tudi drugi izdelki iz različnih delov rastline (semena in listi), kot so kreme, losjoni, mila, pa tudi hrana za živali.